`

Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja. Omejitev prostega teka avtomobila je konkreten in enostaven ukrep, s katerim lahko takoj začnete prispevati k bolj zdravim življenjskim razmeram in hkrati omejevati podnebne spremembe.


Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti...
Zanimivo! Koncentracija ogljikovega monoksida je včasih višja znotraj kabine stoječega avtomobila kot zunaj nje.

Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika. Če je nekoč veljalo, da pogosto prižiganje in ugašanje škodi, to za sodobne avtomobile ne velja več. Nasprotno. Raziskave, testi in izračuni dokazujejo, da pomeni prosti tek nepotrebno obremenitev za motor avtomobila in odvečno fnančno breme za njegovega lastnika.
Varčno! Strošek obrabe akumulatorja in uplinjača pri pogostem prižiganju je nekaj desetkrat nižji od stroška goriva, porabljenega med prostim tekom.


Avtomobili in tovornjaki v prostem teku v ozračje izpuščajo nepredstavljive količine ogljikovega dioksida - tega štejemo med ključne generatorje podnebnih sprememb.
Pomembno! Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

AVTOMOBILI NAS PELJEJO V NAPAČNO SMER
Pogosto slišimo, da sodoben način življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaženja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad glede mobilnosti je tako rekoč življenjskega pomena.

Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob zmanjšanju nezaželenih stranskih učinkov. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov.



Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet ter njegove škodljive posledice.

Tako imenovano upravljanje mobilnosti je pristop, ki postaja v več evropskih državah vse bolj odločilen element trajnostnega razvoja mest. Pri tem gre za  porazdelitev načinov prevoza v korist trajnostnih oblik prevoza, kot so kolesarjenje, skupni avtomobili oz. najem avtomobilov, moderniziran in povezan tradicionalni javni prevoz, prevoz, ki ustreza povpraševanju, skupna vožnja z avtomobilom, storitve »parkiraj in se pelji«, nakup ekološko manj oporečnih vozil, nižja parkirnina, če se v avtu pripeljejo najmanj trije, potovalni načrti, ter vrsta drugih, tudi »neprometnih« pripomočkov, kot so telekonference, možnost dela doma, nakupi preko spletnih strani, in podobno.