Izstopi iz avta in se sprehodi, zapelji se s kolesom ali odpelji z javnim prevozom. Pridruži se prizadevanjem za zmanjšanje porabe energije, omejitev porabe derivatov nafte in za manj onesnaževanja. Promet namreč za vir energije uporablja drago uvoženo nafto, za katero v Evropski uniji na leto plačamo 210 milijard evrov. Nafta je tudi »nevarno« gorivo, saj cestni promet poleg 30 % vseh izpustov CO2 ustvarja tudi drobne delce, dušikove okside in hlapne organske snovi, ki močno škodujejo zdravju.

Energija je vsak dan dražja. Prizadevanja za energetsko varčnost so zato ključnega pomena za vsako skupnost, ki si želi varno prihodnost. Promet je v naši državi največji porabnik energije, zato je to področje, na katerem lahko naredimo še veliko za energetsko varnejšo prihodnost.

Da bi preprečili dramatične posledice podnebnih sprememb, moramo v Evropi do leta 2050 zmanjšati izpuste do 95 odstotkov, kar pa nam ne bo uspelo, če bomo avto uporabljali tako veselo. Vzemi pot pod noge ali sedi na kolo in tako uporabljaj najčistejši, najcenejši in najbolj zdrav način mobilnosti. Javni prevoz je tudi dobra ideja, saj porabi kar 4-krat manj energije za enega potnika kot avtomobil.

Fosilnim gorivom se čas nepreklicno izteka, saj jih je na voljo vedno manj, mi pa jih porabimo vedno več. In kaj, ko jih bo zmanjkalo? Ne čakaj na ta trenutek, že danes začni potovati drugače in poišči sebi najljubši alternativni pogon.


ŽIVLJENJE V SLEPI ULICI

Promet vedno intenzivneje obremenjuje okolje. Prometna infrastruktura, namenjena motoriziranim vozilom, omejuje druge oblike mobilnosti, promet na njej pa obremenjuje okolje z izpusti škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije.

Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti so se ustrezno povečali tudi izpusti CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Podatki so skrb vzbujajoči in zahtevajo uvajanje učinkovitejših ter čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje zraka, hrup, segrevanje ozračja in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi ter kakovost življenja v mestih.

Raziskave o spreminjanju podnebja nam danes omogočajo natančnejše razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature vpliva na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje ljudi, gospodarstvo idr. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnosti ljudje selili z območij, prizadetih zaradi podnebnih sprememb, na klimatsko varnejša območja.


Promet ustvari največ različnih zdravju nevarnih snovi. Večinoma jih najdemo v zraku, ki ga dihamo kot kapljice, delce ali pline.

Ogljikov dioksid ni edini plin, ki ga proizvaja promet. Dušikovi oksidi dražijo dihalne poti, zmanjšujejo imunsko odpornost, povečujejo pogostost astmatičnih napadov in nastanek pljučnih infekcij. Trdni delci v zraku povzročajo napade astme, kašlja, težko dihanje, kronični bronhitis, zmanjšanje pljučne funkcije in so lahko vzrok prezgodnje smrti. Ogljikovodiki dražijo dihalne poti in oči ter lahko imajo kancerogen učinek. Ogljikov monoksid povzroča dihalne in kardiološke težave, glavobol, vrtoglavico, slabost in težave z vidom. Troposferski ozon povzroča vnetje dihal, draži oči ter poslabšuje stanje pri astmatikih in srčnih bolnikih. Benzen je kancerogen in ima depresiven učinek na človeka ter vpliva na centralno živčevje.

Avtomobili lahko tudi ubijajo. Vsako leto vozila poškodujejo in ubijejo več deset tisoč ljudi, vključno z otroki. Od deset nenadnih smrti se štiri zgodijo v prometnih nesrečah. Dve tretjini nesreč s smrtnim izidom se zgodita na cestah in ulicah, vsak deseti v nesreči udeležen pešec pa je otrok. Mesta so v tem pogledu bolj tvegana, saj se v njih zgodi 60 odstotkov hujših nesreč.