topLeftCorner
ODVISNI OD AVTOMOBILA

V današnjem času ljudje potujemo več in dlje, večino poti pa naredimo z avtomobili. Prav zato je v večjih mestih prevoz z avtomobilom med najpočasnejšimi, ker se v prometnih konicah na cestah znajde preveč avtomobilov. Kot da to ne bi bilo dovolj, morajo v velikih mestih vozniki za vsak kilometer prevožene poti prevoziti še dodatna dva do tri kilometre za iskanje parkirnega prostora. Potovanje z avtomobilom škoduje tudi našemu zdravju, saj prepogosto zanemarjamo gibanje, med potjo pa smo tudi veliko bolj izpostavljeni strupenim plinom kot pešci ali kolesarji.

Sodoben življenjski slog od ljudi zahteva večjo mobilnost, zaradi česar se povečuje odvisnost od avtomobilov. V preteklih letih se je opazno povečalo število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Najhitreje narašča osebni potniški promet, predvsem zaradi zmanjšanega zanimanja ljudi za javni potniški promet in železniški promet. Kljub tehničnim izboljšavam avtomobilov se s povečevanjem števila registriranih motornih vozil iz leta v leto povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje.

Javni prevoz, ki bi lahko prispeval k zmanjšanju izpustov, je ena od žrtev naše odvisnosti od avtomobilov. Navdušenje nad avtomobili je zmanjšalo zanimanje za uporabo javnega prevoza, kar posledično vpliva na ekonomijo javnega potniškega prevoza in otežuje obnavljanje voznega parka. Zaradi tega javni prevoz postaja manj privlačen za uporabnike, kar še dodatno povečuje odvisnost od avtomobilov. Od leta 1986 do leta 2002 se je število potnikov v javnem cestnem prometu zmanjšalo za tretjino. Trend upadanja se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Najbolj je opazno hitro zmanjševanje števila prepeljanih potnikov v celotnem cestnem javnem potniškem prevozu, nekoliko počasneje se zmanjšuje število prepeljanih potnikov pri mestnem potniškem prevozu.







OBARVAJTE NEBO MODRO

Preden naslednjič sedete v avtomobil, bodite pozorni tudi na njegovo »temno plat«. Promet namreč zelo škodi vašemu zdravju, uničuje okolje ter povzroča ogromne stroške in podnebne spremembe. Vsakič, ko se odpoveste vožnji z avtomobilom, neposredno prispevate k bolj kakovostnemu življenju v svojem mestu!

SEDEM SKRITIH ŽRTEV AVTOMOBILA

Mir

Promet vpliva na slabše spanje in je eden od dejavnikov stresa.

Mir
Statistično je 50 odstotkov vseh poti z avtomobilom tako kratkih, da bi jih brez težav premagali s kolesom ali peš.

Mir
Prometni zastoji in vožnje zaradi nakupov »kradejo« prosti čas.

Mir
Onesnaženost zraka med otroki povečuje pojav astme, alergij, zmanjšuje funkcijo pljuč ter povzroča nizko porodno težo in prezgodnjo smrt.

Mir
Zaradi izpustov plinov v prometu in hrupa se povečujejo dihalne težave in obolenja ter povečujejo možnosti srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih bolezni.

Mir
Glavni razlog za smrt mladostnikov do 25. leta v EU so prometne nesreče.

Mir
Onesnažen zrak skrajša pričakovano življenjsko dobo tudi za 36 mesecev.

POSTAVITE SE ZASE

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI vas vabi, da se v prizadevanju za bolj kakovosten zrak v mestih pridružite 220 milijonom ljudi po vsej Evropi. Spremenite svoje potovalne navade v korist čistejšim oblikam prevoza. Delodajalcu predlagajte spodbujanje nadomestnih oblik prevoza na delo. Od lokalnih oblasti zahtevajte informacije o kakovosti zraka in ukrepe za njegovo čistočo.

ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI je osrednja tema evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka v 22 slovenskih občinah. Številna mesta in kraji bodo zaprli del svojih ulic za avtomobile in tako opozorili na nujnost izboljšanja kakovosti zraka, ki ga dihamo.

 
Ministrstvo za okolje in prostorSlovenske železnice