topLeftCorner
ŽIVLJENJE V SLEPI ULICI

Promet vedno intenzivneje obremenjuje okolje. Prometna infrastruktura, namenjena motoriziranim vozilom, omejuje druge oblike mobilnosti, promet na njej pa obremenjuje okolje z izpusti škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije.

Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti so se ustrezno povečali tudi izpusti CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Podatki so skrb vzbujajoči in zahtevajo uvajanje učinkovitejših ter čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje zraka, hrup, segrevanje ozračja in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi ter kakovost življenja v mestih.

Raziskave o spreminjanju podnebja nam danes omogočajo natančnejše razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature vpliva na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje ljudi, gospodarstvo idr. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnosti ljudje selili z območij, prizadetih zaradi podnebnih sprememb, na klimatsko varnejša območja.

Promet ustvari največ različnih zdravju nevarnih snovi. Večinoma jih najdemo v zraku, ki ga dihamo kot kapljice, delce ali pline.

Ogljikov dioksid ni edini plin, ki ga proizvaja promet. Dušikovi oksidi dražijo dihalne poti, zmanjšujejo imunsko odpornost, povečujejo pogostost astmatičnih napadov in nastanek pljučnih infekcij. Trdni delci v zraku povzročajo napade astme, kašlja, težko dihanje, kronični bronhitis, zmanjšanje pljučne funkcije in so lahko vzrok prezgodnje smrti. Ogljikovodiki dražijo dihalne poti in oči ter lahko imajo kancerogen učinek. Ogljikov monoksid povzroča dihalne in kardiološke težave, glavobol, vrtoglavico, slabost in težave z vidom. Troposferski ozon povzroča vnetje dihal, draži oči ter poslabšuje stanje pri astmatikih in srčnih bolnikih. Benzen je kancerogen in ima depresiven učinek na človeka ter vpliva na centralno živčevje.

Avtomobili lahko tudi ubijajo. Vsako leto vozila poškodujejo in ubijejo več deset tisoč ljudi, vključno z otroki. Od deset nenadnih smrti se štiri zgodijo v prometnih nesrečah. Dve tretjini nesreč s smrtnim izidom se zgodita na cestah in ulicah, vsak deseti v nesreči udeležen pešec pa je otrok. Mesta so v tem pogledu bolj tvegana, saj se v njih zgodi 60 odstotkov hujših nesreč.







OBARVAJTE NEBO MODRO

Preden naslednjič sedete v avtomobil, bodite pozorni tudi na njegovo »temno plat«. Promet namreč zelo škodi vašemu zdravju, uničuje okolje ter povzroča ogromne stroške in podnebne spremembe. Vsakič, ko se odpoveste vožnji z avtomobilom, neposredno prispevate k bolj kakovostnemu življenju v svojem mestu!

SEDEM SKRITIH ŽRTEV AVTOMOBILA

Mir

Promet vpliva na slabše spanje in je eden od dejavnikov stresa.

Mir
Statistično je 50 odstotkov vseh poti z avtomobilom tako kratkih, da bi jih brez težav premagali s kolesom ali peš.

Mir
Prometni zastoji in vožnje zaradi nakupov »kradejo« prosti čas.

Mir
Onesnaženost zraka med otroki povečuje pojav astme, alergij, zmanjšuje funkcijo pljuč ter povzroča nizko porodno težo in prezgodnjo smrt.

Mir
Zaradi izpustov plinov v prometu in hrupa se povečujejo dihalne težave in obolenja ter povečujejo možnosti srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih bolezni.

Mir
Glavni razlog za smrt mladostnikov do 25. leta v EU so prometne nesreče.

Mir
Onesnažen zrak skrajša pričakovano življenjsko dobo tudi za 36 mesecev.

POSTAVITE SE ZASE

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI vas vabi, da se v prizadevanju za bolj kakovosten zrak v mestih pridružite 220 milijonom ljudi po vsej Evropi. Spremenite svoje potovalne navade v korist čistejšim oblikam prevoza. Delodajalcu predlagajte spodbujanje nadomestnih oblik prevoza na delo. Od lokalnih oblasti zahtevajte informacije o kakovosti zraka in ukrepe za njegovo čistočo.

ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI je osrednja tema evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka v 22 slovenskih občinah. Številna mesta in kraji bodo zaprli del svojih ulic za avtomobile in tako opozorili na nujnost izboljšanja kakovosti zraka, ki ga dihamo.

 
Ministrstvo za okolje in prostorSlovenske železnice