Tema za leto 2023

 

Kaj pomeni sporočilo »Varčne poti«?
Slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Čeprav je ugotovitev skrb vzbujajoča, pa še zdaleč ne vključuje vseh stroškov motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb.

Zaradi vseh teh razlogov Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj. To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. Izberimo torej varčnejše poti in se pogovarjajmo o tem, kakšna bi bila naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti.

Kako varčne poti vplivajo na višjo kakovost življenja?

Različne oblike aktivne mobilnosti (na primer hoja ali kolesarjenje), uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila pomenijo nižje stroške za posameznika, povzročajo pa tudi manj okoljske škode in prinašajo manj negativnih učinkov na zdravje. Večja uporaba varčnih načinov mobilnosti pomeni tudi številne pozitivne posledice – na primer manjše javnozdravstvene stroške zaradi manjšega števila nesreč in bolezni, več javnega prostora, namenjenega premikanju in druženju (avtomobil je najbolj potraten »uporabnik« prostora), kot tudi bolj zadovoljno skupnost.

Kako potratne so naše poti danes?

Za stroške prevozov je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo v povprečju namenilo 16 % proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 %, leta 2018 (najnovejši podatek) pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 %). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal (s 16,3 na 12 %).

Povezava med načinom opravljanja dnevnih poti in zadovoljstvom.

V današnjem vse bolj sedečem življenjskem slogu smo vse manj aktivni in posledično vse težje dosegamo zdrav obseg telesne dejavnosti. Eden ključnih razlogov za to je pretirana uporaba avtomobila, zaradi katere veliko časa preživimo sede, kar je prav tako skrb vzbujajoče. Pomanjkanje telesne dejavnosti vpliva na razvoj nenalezljivih bolezni (na primer bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ali rakava obolenja). Pojav teh bolezni nam skrajšuje življenje, znižuje kakovost življenja, zmanjšuje produktivnost, obenem pa tudi povečuje javnozdravstvene stroške.

Varčne poti kot sredstvo za boj proti podnebnim spremembam.

Povečevanje obsega človeku, družbi in okolju prijaznih načinov potovanj je eden ključnih korakov na dolgi in zahtevni poti v bolj trajnostno prihodnost. Zato po vsem svetu sprejemajo proaktivne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov opravljanja dnevnih poti z osebnim avtomobilom in za razvoj alternativ. S tega vidika je postalo zelo pomembno predvsem ozaveščanje ljudi o nujni in hkrati zavestni odločitvi za spremembo potovalnih navad.

Evropska unija načrtuje podnebno nevtralnost do leta 2050. Da bi nam to uspelo, bomo morali – med drugim – tudi popolnoma transformirati področje prometa. Naloga ne bo lahka, saj bomo morali doseči 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa zagotoviti tudi cenovno dostopne rešitve za opravljanje dnevnih poti. Kot ena od rešitev se nam ponuja na primer prevoz z vlakom, ki je dokazano najbolj trajnosten potovalni način za daljše razdalje, medtem ko sta na krajših razdaljah do pet kilometrov, torej znotraj naselij, to hoja in kolesarjenje.

Boj za zeleno prihodnost bo potekal v mestih.

Mesta so odgovorna za 70 % svetovnih emisij ogljika in porabijo dve tretjini energije. Zato imajo ključno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost – visoka gostota poseljenosti omogoča kratke razdalje med ljudmi in cilji poti, s tem pa enostavnejši prehod na varčnejše načine opravljanja poti. Kljub temu je večina mest na svetu še vedno močno odvisna od potovanj z osebnim avtomobilom, zaradi česar so odgovorna za večino globalnih emisij, povezanih s prometom; trenutno promet zahteva kar 30 % svetovne porabe energije.